Črni labod. Tudi v vsakdanjem življenju…

V soboto sem tudi jaz pogledal film Black Swan oz. Črni labod in moram priznat, da sem pozitivno presenečen nad filmom. Nisem pričakoval takšne zgodbe in zapletov predvsem pa takšnega razpleta. Nekateri deli so prav srhljivi in priznam, da sem se enkrat celo ustrašil, ampak za to so seveda krivi zvočni efekti, ki kot eksplozija udarijo iz tišine.

Black Swan–Official HD Trailer

V filmu so prikazali kaj so nekateri pripravljeni storiti, da dobijo tisto kar si želijo in da jih na poti do tega cilja ne ustavi nič, za nobeno ceno. Tudi za ceno krvi. Želja in hrepenenje po popolnosti balerine jo je pripeljala tako daleč, da je izgubila svojo razsodnost, svojo prisebnost in se izgubila v svojih iluzijah, ki so jo stale več kakor je želela. Vendar je doživela vseeno svoj trenutek popolnosti in bila za trenutek srečna. Skozi film je iz čiste miline, iz belega laboda prešla in se prelevila v ta pravi divji, črni labod. In zakaj je prišla tako daleč? Ker so to od nje zahtevali in ker so jo do tega pripravili. Vsaj osamosvajat se je začela in zoperstavila se je svoji materi, ki je bila bolano zaščitniška do nje in svojim soplesalkam, ki so ji predstavljale konkurenco, no predvsem ena.

In tako sem razmišljal… ter prišel do misli, da je v vsakem od nas ujet črni labod, če nekako na grobo primerjam zgodbo. Črni labod je tisti, ki nam dovoljuje, da smo drzni, da si upamo stvari, ki jih beli labod ne bi naredil in niti pomislil na to, da bi jih naredil. Kaj pa vem… v vsakem izmed nas je že kdaj zavrelo tako daleč, da bi kar eksplodirali in povedali vse kar bi nam tisti trenutek ležalo na mislih in srcu. Tako je lik Nine v filmu moral prestopiti na drugo stran, tiste ki je ni bila vajena, če je želela preživeti v svetu, če je želela dobiti in obdržati glavno vlogo v baletu. Ampak je res šlo njej samo za balet? Ali je šlo za nekaj več? Tudi v vsakdanjem življenju kdaj prestopimo na drugo stran (ne sicer tako skrajno), predvsem ko se želimo postaviti zase ali pa za koga drugega. Takrat se marsikomu zoperstavimo. Staršem, sodelavcem, šefu v službi, gospodu ali gospe, ki se vam vrine na blagajni, arogantnežu, ki vam pred nosom parkira na parkirni prostor na katerega ste čakali že več kot 15 minut in ste že pozni na pomemben sestanek…. Seveda ne gremo v skrajnosti, kot v filmu, vendar pa je sigurno to nekaj podobnega. Nekaj se takrat v nas prebudi, nam da pogum, nam da samozavest, nam da voljo in temu nečemu bi lahko rekli… črni labod.

Spomnite se kakšne situacije, ko vam je prekipelo. Kaj vas je kdaj najbolj razjezilo in se niste pustili zafrkavati?

7GSdIGzYh7xI32j6zuSH65gBm3qBrkFl

Dodaj odgovor

Pravilno izpolnite prazno polje. *